Nvidia je pri tajvanskem podjetju TSMC naročila 300.000 čipov H20 za izpolnitev povpraševanja na Kitajskem. Naročilo sledi domnevni odpravi omejitev, ki so blokirale prodajo teh čipov Kitajski, čeprav poročila nakazujejo, da ZDA še niso odobrile vseh izvoznih licenc. Kljub političnemu ozadju si Nvidia prizadeva ohraniti svoj položaj na kitajskem trgu umetne inteligence, kjer se sooča z naraščajočo konkurenco, zlasti s strani Huaweija.

Ameriška strategija na področju umetne inteligence je presenetila Kitajsko in napovedala začetek intenzivne tehnološke tekme. Ključni element te strategije je omilitev izvoznih omejitev za ameriško tehnologijo na področju umetne inteligence, kar naj bi ZDA okrepilo v globalnem tehnološkem dvoboju s Kitajsko. Ta poteza predstavlja pomemben premik v ameriški politiki, ki bi lahko bistveno vplivala na globalno distribucijo in razvoj tehnologij umetne inteligence.

Kitajska je uvedla nove izvozne omejitve za antimon, volfram in srebro. Ta poteza je prišla po tem, ko je Trump napovedal trgovinski sporazum s Kitajsko, ki naj bi odpravil omejitve izvoza redkih zemeljskih mineralov. Nova ureditev vzbuja vprašanja o trdnosti dogovora med državama.

EU in ZDA so sklenili nov trgovinski dogovor, ki uvaja 15-odstotni osnovni davek na nekatere ameriške izvoze v EU, medtem ko bodo ameriški avtomobili v prihodnje v EU lahko uvoženi brez carine. Kljub temu dogovor predstavlja negativen razvoj za nemško industrijo, saj napovedujejo občutne rastne posledice. Gospodarski minister je opozoril na milijardne izgube, medtem ko trgovci govorijo o "eksistenčni grožnji" za regionalno gospodarstvo. V Avstriji pa nekatera podjetja, zlasti iz Oberösterreicha, ki dobavljajo avtomobilsko industrijo, pričakujejo koristi zaradi večje predvidljivosti, čeprav je strokovnjak WIFO ocenil dogovor kot "popolnoma nepotreben" in kot vir višjih stroškov za vse.

ZDA in Evropska unija so vzpostavile okvir dogovora, ki bi lahko uvedel 15-odstotne carine na večino uvoza iz 27-članske unije. Ta poteza naj bi imela negativen vpliv na avtomobilske proizvajalce v EU in ZDA. Hkrati so ZDA prekinile nove omejitve pri izvozu tehnologije v Kitajsko, kar naj bi preprečilo motnje v trgovinskih pogovorih in podprlo prizadevanja predsednika Trumpa. V ločenem trgovinskem dogovoru med ZDA in Japonsko so strani dosegle jasnost in določnost.

Članek z naslovom "Is Xi holding China back from its potential greatness?" z asiatimes.com postavlja pod vprašaj vpliv vodstva Xi Jinpinga na potencial Kitajske. V primerjavi s pričakovanji, da bo obdobje Bidnovih predsedovanja zaznamovala tekma med ZDA in Kitajsko, se ta scenarij zdi manj verjeten, čeprav Donald Trump še vedno izraža kritike do Kitajske. Medtem ko se s konservativereview.com poročajo o nasprotujočem si stališču republikanskega guvernerja Rona DeSantisa glede umetne inteligence (UI) v primerjavi z administracijo Donalda Trumpa, ki naj bi tehnologijo podpirala, se na theyeshivaworld.com osredotočajo na vse bolj izpopolnjene globoke ponaredke (deepfakes), ki predstavljajo grožnjo, saj je prepoznavanje le-teh vse težje, kar je vplivalo že na administracijo Donalda Trumpa. Wccftech.com dodaja, da kljub morebitni omilitvi ameriških izvoznih nadzorov nad čipi NVIDIA H20 za Kitajsko, ameriško povpraševanje po teh čipih še vedno presega dobavo, kar dodatno zapleta situacijo.

Ameriška administracija naj bi zamrznila omejitve pri izvozu tehnologije na Kitajsko, da bi spodbudila trgovinska pogajanja z oblastmi v Pekingu in predsedniku Donaldu Trumpu omogočila srečanje s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v letošnjem letu. Odločitev naj bi temeljila na želji po napredku v trgovinskih odnosih.

Kitajske oblasti so napovedale uvedbo strogega režima izvoznih licenc za srebro, ki bo začel veljati 1. januarja 2026. Nova uredba pod državni nadzor postavlja približno 121 milijonov unč srebra, ki se letno izvozi iz države, kar predstavlja med 60 in 70 odstotkov celotne svetovne trgovine s tem rafiniranim plemenito kovino. Ministrstvo za trgovino je za obdobje 2026–2027 odobrilo le 44 podjetij, ki bodo imela dovoljenje za izvoz, s čimer so srebro uvrstili med strateške materiale, podobno kot redke zemeljske kovine. Omejitve so sprožile precejšnjo zaskrbljenost na svetovnih trgih, saj je cena srebra v letu 2025 dosegla rekordne vrednosti nad 80 dolarjev za unčo. Ameriški milijarder Elon Musk je opozoril, da bodo kitajski ukrepi močno prizadeli industrijske panoge, ki srebro potrebujejo kot ključno surovino, predvsem v sektorjih sončne energije, baterij in elektronike. Ker se povpraševanje po srebru zaradi zelenega prehoda in obrambnih potreb povečuje, so Združene države Amerike to kovino že uvrstile na seznam kritičnih mineralov. Globalni kupci trenutno ponujajo visoke premije, da bi si zagotovili zadostne zaloge pred uveljavitvijo novih pravil.

Cene srebra so na svetovnih trgih dosegle zgodovinsko najvišje vrednosti, potem ko je Kitajska napovedala uvedbo izvoznih dovoljenj za to plemenito kovino. Kitajska, ki nadzoruje med 60 in 70 odstotki svetovnega trga s srebrom, bo z 1. januarjem omejila dostop do mednarodne trgovine, saj večina trenutnih izvoznikov ne izpolnjuje novih pogojev za pridobitev licenc. Ta ukrep je sprožil močno povišanje cen, ki so na borzi v Šanghaju dosegle 85 dolarjev za unčo, kar predstavlja znatno premijo v primerjavi z ameriškimi trgi. Strateški pomen srebra se povečuje zaradi izjemnega povpraševanja v industriji obnovljivih virov energije, predvsem pri proizvodnji sončnih panelov, električnih vozil ter v sektorju umetne inteligence. Povpraševanje v letu 2025 se je povečalo za 175 odstotkov, medtem ko je rudarska proizvodnja v preteklem letu narasla le za manj kot odstotek. Pomanjkanje fizičnih zalog in kitajske omejitve so povzročile globalni primanjkljaj, ki presega 200 milijonov unč, kar povzroča nestanovitnost na finančnih trgih.

Donald Trump je napovedal nove 100-odstotne carine na Kitajsko. Hkrati pa paulcraigroberts.org poroča, da Washington obtožuje Kitajsko omejevanja izvoza redkih zemelj, kar naj bi oviralo svetovne trge. Kritiki poudarjajo, da so Trumpove sankcije in carine po svoji naravi podobne kitajskim omejitvam, kar kaže na dvoličnost ZDA.

ZDA so ugotovile nepoštene trgovinske prakse Kitajske na področju polprevodnikov in napovedale uvedbo dodatnih carin na uvoz kitajskih polprevodnikov. Uvedba carin je bila odložena do junija 2027, kar podaljšuje trenutno premirje v trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko ter pušča prostor za prihodnja pogajanja. Kitajsko zunanje ministrstvo je odgovorilo, da ameriški ukrepi škodujejo obema stranema in napovedalo odločen odgovor, če bodo ZDA vztrajale pri svoji politiki.

Po tem, ko je Donald Trump zagrozil s 100-odstotnimi carinami na kitajsko blago, so se ameriške delnice okrepile, ko je Trump izrazil pomirljivejši ton glede trgovine s Kitajsko. Ameriški finančni minister je nakazal, da bi Trump lahko preklical grožnjo o visokih carinah, saj se pogajanja nadaljujejo. Kitajska je ZDA obtožila dvojnih standardov.

Kitajska je obtožila ZDA dvojnih meril po napovedi novih carin s strani predsednika Trumpa in zagrozila s protiukrepi. Peking je branil nadzor izvoza redkih zemelj v trgovinskem sporu z ZDA.

Vlada Združenih držav Amerike je tajvanskemu gigantu Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC) izdala enoletno licenco za uvoz ameriške opreme za izdelavo polprevodnikov v njegove obrate v Nanjingu na Kitajskem. Odločitev največjemu pogodbenemu proizvajalcu čipov na svetu omogoča nemoteno delovanje tovarn in zagotavljanje dobav izdelkov na svetovnem trgu. Gre za ključno popustitev v okviru siceršnjih prizadevanj Washingtona za omejitev kitajskega dostopa do napredne tehnologije. Po navedbah podjetja TSMC bo nova odobritev preprečila prekinitve v proizvodnem procesu v provinci Jiangsu. Poleg tajvanskega podjetja sta podobna dovoljenja za svoje kitajske zmogljivosti prejela tudi južnokorejska proizvajalca Samsung Electronics in SK Hynix. Ta poteza kaže na pragmatičen pristop ameriške administracije, ki poskuša uravnotežiti nacionalno varnost s stabilnostjo globalnih dobavnih verig, hkrati pa popravlja odločitve iz preteklega leta, ko je bila dobava opreme začasno onemogočena.

Izvršni direktor podjetja Nvidia, Jensen Huang, se je v sredo sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in republikanskimi senatorji, da bi razpravljali o izvoznih omejitvah in zvezni politiki v zvezi z umetno inteligenco. Huang je izrazil dvom o tem, ali bi Kitajska sprejela Nvidiine čipe H200, tudi če bi ZDA omilile izvozne omejitve. Srečanje je potekalo v času, ko se povečujejo naložbe in napovedi o potencialnih transformativnih učinkih umetne inteligence, hkrati pa se pojavljajo pomisleki glede omejitev tehnologije.

Kitajska je leta 2024 prepovedala izvoz kovin, kot je galij, ki so ključne za proizvodnjo polprevodnikov, v ZDA. Prepoved se nanaša na izvoz galija, germanija in antimona, ki so bistveni za številne tehnologije. Kljub temu se je Kitajska odločila za omilitev prepovedi izvoza nekaterih redkih zemelj v ZDA, ki velja od decembra 2024.

Kitajska je napovedala nove izvozne omejitve za tehnologijo, povezano s proizvodnjo redkih zemelj. Izvozniki morajo pridobiti dovoljenje za tehnologije, uporabljene pri rudarjenju in taljenju. Ukrepi so začeli veljati takoj in naj bi utrdili prevlado Kitajske v sektorju, medtem ko se rivalstvo z Združenimi državami stopnjuje.

Kitajska delegacija je obiskala Bruselj, da bi se pogajala o izvoznih kontrolah redkih zemelj in polprevodnikov. Pogovori naj bi bili na visoki tehnični ravni. Ena od tem je tudi nizozemski proizvajalec čipov Nexperia.

Tajvanski predsednik Lai Čing-te je kot posebni gost sodeloval na vrhu DealBook, ki ga organizira New York Times. V intervjuju je poudaril trdnost odnosov med Tajvanom in ZDA ter izrazil upanje, da bo TSMC s svojimi naložbami v ZDA pomagal nekdanjemu predsedniku Trumpu pri reindustrializaciji države in pozicioniranju ZDA kot svetovnega centra za umetno inteligenco. Govoril je tudi o možnosti ameriške pomoči v primeru kitajske invazije.

Kitajska je, v znamenju izboljšanja odnosov z ZDA po nedavnem srečanju predsednikov, potrdila, da je začasno ukinila prepoved izvoza redkih kovin, kot so galij, germanij in antimon, ki so ključni v industrijski proizvodnji. Omejitve, uvedene decembra 2024, so bile usmerjene v izdelke z dvojno rabo.